V čarobnem adventnem času se na mesto, kjer se je vse začelo, vrača tetkina najdražja trojka. Ta nas bo že tradicionalno obdarila s kot skala trdimi brejki, najmastnejšimi gruvi, disko bonboni osemdesetih, hreščečimi popevkami, jazzovskimi čorbicami in okraski psihedelije. Vabljeni na gost zimski punč pogumno namešanih in na papirju nezdružljivih arom in okusov, skrbno izbrskanih in za vas izbranih iz neštetih predalov jugo popularne muzike. Z obveznim spremljevalnim videastičnim spektaklom mojstra Fška.
August Greene, the collaborative effort of Common, Robert Glasper and Karriem Riggins, was born at the White House in 2016 during a special Tiny Desk concert. It was during that unprecedented performance that the then-untitled ensemble premiered the powerful “Letter to the Free,” an original song for Ava DuVernay’s Netflix documentary 13th that eventually won an Emmy for Outstanding Original Music and Lyrics. For the trio’s first visit to NPR headquarters, they brought some special guests: vocalists Brandy, Maimouna Youssef and Andra Day. The band performed four tracks from its upcoming self-titled album (out March 9 on Amazon Music), an impromptu freestyle, and Day’s Oscar-nominated collaboration with Common, “Stand Up For Something,” from the film Marshall. Common described the theme of the Tiny Desk as “Foregrounding Women,” alluding to the attendance of Brandy, Day and Youssef, as well as the spiritual presence of Glasper’s younger cousin, Loren, who passed just a few days prior. The past year has been a pivotal time for women, between #MeToo and social and financial equality, and the lyrics to these songs frame women’s contemporary frustrations as civil rights issues. That’s important in hip-hop, which has long been dogged by an old-line adherence to misogyny, as it lays claim to the world’s most popular genre. In a spontaneous moment midway through Maimouna Youssef’s verse on “Practice,” the crowd gushed and you could see the joy in her eyes. Then the ebullient pop icon Brandy reprised Sounds Of Blackness’ 1991 classic “Optimistic,” and the magic held everyone rapt. Andra Day followed up with “Stand Up for Something”; her powerful voice blew the hinges off the doors. August Greene’s latest single, “Black Kennedy,” connotes dreams of an African-American dynasty, the kind only a royal family assumes. The stark contrasts of disenfranchisement are highlighted by every wish expressed. Later, in “Let Go,” vocalist and August Greene collaborator Samora Pinderhughes sings of overcoming darkness within yourself and finding hope at the bottom of Pandora’s box. It’s about releasing the demons so the hands can hold the blessings. August Greene is what happens when talent embraces intention and humility. This edition of the Tiny Desk inspired me, its audience, and the artists behind the stage. We hope it has the same effect on you.
Prvi album Zadnja avantura je skupina izdala v začetku leta 1976, pod vse skladbe pa se je kot avtor podpisal Bončina, razen pri skladbi “Ostavi trag”, ki jo je napisal skupaj z Dadom Topićem. S svojim visokim tehničnim znanjem obvladovanja instrumentov in jazz-rock orientirano glasbo so kmalu pritegnili pozornost javnosti in kritike. Bili so predstavniki Jugoslavije na mladinskih festivalih v Sovjetski zvezi, Vzhodni Nemčiji in na Kubi. Na koncertih se je skupini občasno pridružil cenjeni kitarist Vedran Božić (nekdanji kitarist skupine Time). Skladbi “Gvendolina” in “Zadnja avantura”, ki jih je skupina posnela 7. maja 1976 v studiu M v Novem Sadu so izšle na albumu Randevu s muzikom, ki je izšel ob 20. obletnici Radia Novi Sad.
Zaradi obveznosti v Plesnem orkestru RTV Ljubljana, so skupino konec leta 1977 zapustili Divjak, Ugrin in Novak, nadomestili pa so jih, nekdanji kitarist skupin Kameleoni in Srce, Marjan Malikovič, nekdanji bas kitarist skupine Kameleoni, Jadran Ogrin in nekdanji bobnar skupine Faraoni, Nelfi Depangher. Na začetku leta 1978 so odšli na turnejo po ZDA, kjer so tudi posneli svojo drugo LP ploščo z naslovom Domovina moja, za katero sta pesmi napisala Asanović in Bončina.Plošča je predstavila nekoliko bolj v rock usmerjeno glasbo z večglasnimi vokalnimi linijami. Svoj poslovilni koncert so v postavi Asanović, Bončina, Doblekar, Mažuran, Gančev in Dimnik odigrali 5. novembra 1979 v Zenici (BiH).
SEPTEMBER – ZADNJA AVANTURA
Zadnja avantura je prvi studijski album skupine September. Album je bil posnet februarja 1976 v studiu Akademik, v Ljubljani in izdan leta 1976 pri založbi PGP RTB. Glasba in besedila za vse skladbe so delo Janeza Bončine Benča, razen besedilo pri skladbi “Ostavi trag” je delo Dada Topića, aranžmaji pa so delo skupine.
Recenzor portala Progarchives, Sead S. Fetahagić, je v retrospektivni recenziji zapisal: To je v bistvu čisti dragulj jugoslovanskegajazz fusiona, ki mu je manjkalo popularnosti, ker album ne vsebuje ene hit skladbe, ki bi pritegnila pozornost širše publike. To je verjetno prvi celotni fusion album v nekdanji Jugoslaviji, ki se ni zanašal na blues/R&B korenine. Ugrinova električna violina igra dominantno vlogo na albumu, ritem sekcija je čvrsta in igra na jazzovski način, Asanović pa s klaviaturami poudarja pomembne prehode, posebno s svojim tradicionalnim Hammond zvokom. Bončina igra kitaro, ki ni zmeraj prisotna, v tistih nekaj trenutkih pa se odlično prilagaja kompoziciji. Zvok je čez cel album enoten brez ene izstopajoče skladbe, kar daje občutek spretno razvitega koncepta albuma.
ecenzor portala Progarchives, Sead S. Fetahagić, je v retrospektivni recenziji zapisal: Album predstavlja enostavnejšo in dostopnejšo glasbo bližje rock idiomom, pri čemer se pozna menjava violinista/trobentača s kitaristom. Poudarek je tudi na harmonski vokalizaciji v ameriškem stilu, na kar je vplivala studijska produkcija. Vseeno gre za odličen produciran fusion album z nekaj nepotrebnimi posegi v mainstream, kot na primer neefektivni kitarski solo pri skladbi “Čudna vremena” in malce dolgočasna in razvlečena skladba “Mom gospodinu pristojna pjesma”. Večino skladb sta napisala Asanović in Bončina, ki delujeta kot odličen skladateljski par. Večji hiti, ki so bili precej popularni na radijskih postajah po Jugoslaviji so “Za tvoj rođendan”, “Mala Lady” in “Domovino moja”. /…/ To je bil vrhunec ere progresivnega rocka, le eno leto pred eksplozijo novega vala, ki je prinesel nova imena, obraze in ideje. /…/ Verjetno najboljša skladba na albumu pa je rock skladba “Kolo” z izjemnim kitarskim delom Malikoviča, ki slavi življenje glasbenikov v refrenu – “jedina prava ljubav bila nam je muzika”
Urban Buddha Music 